Osnove atmosfere in podnebja

Atmosfera je kot ogromen plinski balon okoli Zemlje, sestavljen iz dušika (78%) in kisika (21%). V njej se dogaja vse vreme - od sončnih dni do neurij.

Tukaj je pomembna razlika, ki jo moraš obvladati za maturo: vreme je to, kar se dogaja danes (pada sneg), podnebje pa je povprečje zadnjih 30 let (decembra običajno sneži).

Ključno je, da ločiš podnebne elemente od podnebnih dejavnikov. Elementi so tisto, kar merimo - temperatura, padavine, zračni tlak. Dejavniki pa so vzroki, zakaj so ti elementi takšni - geografska širina, bližina morja, relief.

⚡ Zapomni si: Elementi = kaj merimo, dejavniki = kaj vpliva na te meritve!

Podnebni elementi - kaj merimo

Sončno sevanje je glavni vir energije za vse procese. Količina sevanja se spreminja glede na vpadni kot sončnih žarkov - zato je v tropih vroče, na polih pa hladno.

Temperatura zraka pada z nadmorsko višino (približno 0,65°C na vsakih 100 metrov). Temperaturna inverzija se dogodi, ko se temperatura z višino povečuje - pogosto v kotlinah pozimi, ko nastane megla.

Zračni tlak ustvarja dva pomembna vzorca. Cikloni (nizek tlak) prinašajo slabo vreme z dežjem, ker se zrak dviga in ohlaja. Anticikloni (visok tlak) prinašajo lepo vreme, ker se zrak spušča in segreva.

Relativna vlaga pove, koliko vlage je v zraku glede na maksimalno možno količino. Ko doseže 100%, nastanejo oblaki in padavine.

⚡ Enostavno: Ciklon = slabo vreme, anticiklon = lepo vreme!

Podnebni dejavniki - kaj oblikuje podnebje

Geografska širina je glavni dejavnik - določa, kako poševno padajo sončni žarki. Zato imamo tropski, zmerni in polarni pas.

Relief ima tri glavne vplive. Z nadmorsko višino postaja hladneje. Prisojna pobočja so toplejša od osojnih. Gorovja ustavijo vlažen zrak in povzročijo dež na eni strani, suh veter pa na drugi.

Oddaljenost od morja ustvarja dva skrajna tipa. Maritimno podnebje (ob morju) ima manjše temperaturne razlike - milejše zime, ne tako vroča poletja. Kontinentalno podnebje (v notranjosti) ima večje razlike - mrzle zime, vroča poletja.

Morski tokovi prenašajo toploto. Zalivski tok ogreva Evropo, Perujski tok ohlaja Čile.

⚡ Praktično: Koper ima maritimno podnebje (mila zima), Ljubljana kontinentalno (mrzla zima)!

Globalno kroženje zraka

Predstavljaj si tri velike "kolesa" zraka na vsaki polobli, ki prenašajo toploto od ekvatorja proti poloma.

Hadleyeva celica deluje med ekvatorjem in 30° širine. Topel zrak se dviga nad ekvatorjem (veliko dežja, tropski gozdovi), potuje proti 30° širini, se spusti navzdol (malo dežja, puščave) in se vrne kot pasat.

Ferrelova celica deluje med 30° in 60° širino. Tu živimo mi! Okrog 60° širine se topel in hladen zrak srečata, kar povzroča ciklone in spremenljivo vreme.

Polarna celica deluje med 60° in 90° širino. Hladen zrak se spušča nad poli in teče proti nižjim širinam.

To razloži, zakaj so puščave okrog 30° širine, zakaj imamo v Evropi spremenljivo vreme in zakaj so poli suhi kljub ledu.

⚡ Vizualiziraj: Tri kolesa zraka prenašajo toploto po planetu!

Köppnova klasifikacija podnebij

Köppnova klasifikacija deli podnebja v pet glavnih tipov glede na temperaturo in padavine.

Tip A (tropska podnebja): Vročina skozi vse leto (nad 18°C), veliko padavin. Amazonija, Kongo.

Tip B (suha podnebja): Več vode se izhlapi, kot je pade. Sahara, Gobi.

Tip C (zmerno topla podnebja): Jasni letni časi, najhladnejši mesec med -3°C in 18°C. Slovenija spada sem - večinoma Cfb tip.

Tip D (borealna podnebja): Velike temperaturne razlike, najhladnejši mesec pod -3°C. Sibirija, Kanada.

Tip E (polarna podnebja): Najtoplejši mesec pod 10°C. Antarktika, Grenlandija.

⚡ Za maturo: Slovenija = tip C (zmerno toplo), v Alpah mestoma tip D in E!

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe se dogajajo zaradi naravnih in človeških vzrokov.

Naravni vzroki vključujejo Milankovićeve cikle - spremembe v Zemljini orbiti, ki povzročajo ledene dobe v desetisočletjih. Veliki ognjeniški izbruhi lahko krajšečasno ohladijo planet zaradi pepela v atmosferi.

Človeški vzroki so danes glavni problem. Izpuščamo toplogredne pline (CO2, CH4, N2O) zaradi kurjenja fosilnih goriv, kmetijstva in industrije. Ti plini zadržujejo toploto kot steklena streha.

Posledice že vidimo: dvig temperature, taljenje ledenikov, dvig morske gladine, pogostejše ekstremne vremenske pojave. To vpliva na kmetijstvo, ekosisteme in naše življenje.

Za maturo je pomembno, da razumeš antropogene vzroke in znaš našteti glavne toplogredne pline ter njihove vire.

⚡ Ključno: Človek povzroča hitrejše podnebne spremembe kot narava!

Hiter pregled za maturo

Osnove: Vreme = danes, podnebje = 30-letno povprečje. Elementi = merimo, dejavniki = vplivajo.

Elementi: Temperatura, padavine, zračni tlak, veter, vlaga. Ciklon = slabo vreme, anticiklon = lepo vreme.

Dejavniki: Geografska širina $tropski/zmerni/polarni pas$, relief $višje = hladneje$, oddaljenost od morja (maritimno vs kontinentalno).

Globalno kroženje: Tri celice (Hadleyeva, Ferrelova, polarna) prenašajo toploto in razlagajo razporeditev puščav in deževnih območij.

Köppnova klasifikacija: A=tropska, B=suha, C=zmerna (Slovenija), D=borealna, E=polarna.

Podnebne spremembe: Naravni vzroki (Milanković) vs antropogeni (toplogredni plini). Posledice: dvig temperature, taljenje ledu, ekstremni pojavi.

⚡ Zadnji nasvet: Vadil boš analizo klimogramov in primerjanje podnebij!